BOYS WILL BE BOYS

7 12 2013


http://jmuwomensstudentcaucus.files.wordpress.com/2013/04/boys-will-be-boys.jpg
Moški smo zanimiva bitja, evolucija nas je ustvarila takšne. Pri ženskah je zadeva enostavna: majhne punčke, se igrajo z Barbikami, se urejajo pred ogledalom, razmišljajo o princu iz sanj, dobijo materinski nagon, svojega čisto pravega dojenčka in nato krmilijo med otroci, moškim svojega življenja, kuhinjo in skrbjo pred odvečnimi kilogrami. Čeprav so nam všeč ravno takšne kot so: suhe, debele, velike, majhne, brinete, blondinke, z dolgimi kodri ali kratko frizuro, v vsaki je nekaj, kar dvigne v samcih raven testosterona in željo po ohranitvenem nagonu – tudi tako se tisti stvari reče, ja. Pri moških je zadeva rahlo drugačna. Začetek je podoben, samo Barbike zamenjajo modelčki avtomobilov – če je fantek pravilno zvezan. Modelčke poganjamo po tleh, proizvajamo čudne zvoke, ki so slišati kot bruuuuuum, wrrrooooou, gaaaasaaaa, in brišemo slino, ki se cedi iz kotičkov ustnic. In naprej ni več. Razvoj moških se tukaj, na tej stopnji ustavi. Konec. OK, telo se še majčkeno razvije, glas mutira, dlaka tu, dlaka tam, kakšen mozolj viška…. Nato žena, otrok, ki dobi že v porodnišnici model avtosteze na baterije, ali pa daljinsko voden modelček za 2k€ na čisti kerozin. Aja, dokler ne bo otrok dovolj star, se bo pa očka malo pozabaval z igračko – samo, da se ne nabira prah na pregrešno dragi zadevi. Evolucija se tukaj zaključi.
Zgodba o naši nedelji pa se na istem mestu začenja. Nič hudega sluteč sem v nedeljo zjutraj oživljal na sedežni. Ležeren dan je zmotil telefon: Bojan. Hja, nič ne delam, vse po starem….Kaj? Avto ima na testu? Potreboval sem natanko 31,7 s za jutranjo higieno, kamor je vključeno tudi tuširanje, malo bogarjenja, ker nisem našel nogavic, pranje zob in ostalih notranjih organov. In že sem se peljal v Novo mesto, avanturi naproti. Fiata še nikoli nisem imel v rokah. Sploh pa ne Pande in to 4×4, ki je eden redkih serijskih avtomobilčkov, ki gredo tam, kamor si vi peš ne upate ali ne zmorete. Ne, to ni Jeep, Hummer ali kateri od velikih osvajalcev off road terena. Panda je majhen, nevsiljiv, skromen malček, ki vas pripelje na željeno lokacijo sredi ničesar in nato tam skromno čaka na nove izzive, dokler vi poženete po grlu pivo ali dve. To ni bahaški avto, ki kaže debelino vaše denarnice, je skromen delovni strojček, ki lastnika prikazuje kot eko ozaveščenega, skromnega moškega, ki nima težav z velikostjo orodja v hlačah, da bi ta manjko nadomeščal z veličino avta. Takšne misli so mi šibale po možganskih vijugah, ko sem pred hišo zagledal malčka. SMB (sivo maslinaste boje – za vse, ki niste uspeli služiti domovini – katerikoli že pač), polepljen z Adrijino reklamo je skromno čakal, kaj sva dva najstnika v štiridesetih, pripravila zanj. Bojan me je čakal, prva postaja Petrol. Ker tam, kamor smo šli, ni nekih vrtin, od koder bi curljala nafta ali kateri od njenih derivatov. Dobil sem malčka v roke in odpeljala sva se. Ne bom vam opisoval občutkov…saj se še spomnite prvega zmenka z dekletom, ne? Potne dlani, srček razbija, poizkusite gib ali dva, spremljate njene odzive…. Enako je bilo z mano. Volan mestno mehak, menjalnik robusten, natančen…. In že sva parkirala pri Leotu. Ja, on je tretji iz teama sejma Bonace. Trije mušketirji smo po grlu pognali kačjo slino in pogumni ko tigri od Mateje dobili dovoljenje, da gre Leo z nama na lov, na Smuk, po golaž za kosilo! Kako naporno je moško življenje: vedno lovci, vedno na preži, vedno v iskanju hrane, vedno v boju za preživetje! Irena se je na domačiji igrala s prašički, Mateja se je počasi prebujala, njuna moška pa, z mano vred, v kruto naravo, na lov! Hja, takšna je usoda nas moških….
Pa smo šli, po makadamu, po vedno ožjih poteh in uživali. Res! Pa fotkali iz lovskih prež, skriti za skalami, skoraj ležali v blatu, da bi vendar dobili pravi kot v objektiv. Postajali smo pogumni, Pandica nas je presenečala. Leo jo je pazil, potem pa jo je Bojan popeljal po gozdni vlaki v hrib, kjer se je vlaka končala. Pa ne za našo Pando. Previdno smo odmikali grozeče veje, Panda pa je kar grebla in grebla kamor smo želeli. Nismo več izzivali – kruljenje v želodčkih je nezmotljivo napovedalo čas kosila. Na Smuku je Jure že zajemal iz kotla in lovski golaž se je prilegel h kozarcu brizganca. No ja, k dvema kozarcema. Ampak porcija je bila ogromna in žeja velika. Nato pa na pobočje Smuka in z avtom po strmini, kjer še peš spodrsava jermen. Nisem mogel verjet! In moja kolega tudi ne! Najbolj smo se bali samo tega, da golaž v plastični posodici ne bo preživel. A se je vse skupaj srečno končalo. Na povratku smo enostavno morali pogledat tunel, ki se začne na Potokih, kjer je tudi bajer z vodo, ki so jo potrebovale parne lokomotive. Avto smo parkirali na treh kolesih in pogumno po švelerjih odskakljali proti fascinantnem tunelu. Vlak tukaj vozi vsake kvatre enkrat in točno v tem trenutku je bil ta moment: z oglušujočim hrupom in rezkim piskanjem je vlak švignil iz tunela in odbrzel proti Novem mestu. Strela jasna – kdo bi vrnil avto, če bi nas tri forenziki s strgalcem strgali iz šipe lokomotive? Kako bi bil kupec jezen, če avta v ponedeljek ne bi dobil….
Da se nam res ne bi kaj nepredvidenega zgodilo, smo raje posedli v Pando, ki nas je varno odpeljala v Uršna sela. Leo je potegnil vodo in malčka smo umili. Iz gozdno blatnega robustneža se je spremenil v uglajenega city prijateljčka. Dobro premešan golaž je romal k Mateji na dodelavo, poslovili smo se od Leota in tudi sam sem moral počasi domov.
Dan je bil popoln: dobra družba, avti in malo adrenalina. Moški pogovori, robate besede, smeh in trepljanje po ramenih. Hahljanje, brizganci in lesk v očeh. Lesk, ki je spominjal na najstniška leta, na drobne nagajivosti in malo večje barabije, na čase, ko je bila tvoja največja skrb ali bo oče opazil, da je njegov avto čez noč napravil 150 km… Lepo je, da včasih podoživiš trenutke sreče s prijatelji.
Ali, kot je rekla Irena v smehu: »Otroc…«

  • Share/Bookmark

Dejanja

Informacije o objavi



Komentiraj

Uporabite lahko naslednje tage : <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !