BONACA

15 12 2013

Slovar slovenskega knjižnega jezika je uporabna zadeva. Besede v njem dobijo nov, drugačen pomen. Fino je, če veš, kaj beseda pomeni. Različne kulture imajo različne pomene istih besed. Zato mora človek vedno paziti, kaj beseda pomeni.
Kolegi iz Prodaje so me nahecali, da jim čez vikend pomagam na Bonaci. Vem, da je Bonaca mednarodni salon navtike, karavaninga in zelene energije, pomembna za promocijo našega podjetja, zato sem seveda privolil. Dogodek je potekal od torka do nedelje. Moja izmena je bila druga – seveda, čez vikend. Takoj se mi je dogodek zdel malo manj prijeten, ker si pa vsak normalen človek želi vikend preživeti z najdražjimi. A služba je služba in družba je družba, dnevov za družino bo menda še nekaj.
Prišel je petek, v prtljažnik sem vrgel kovček s krtačko in rezervnimi spodnjicami (moški se pač čustveno navežemo na določene stvari) in z vetrom v hrbet me je moj Ford odpeljal proti Obali. Na poti se je zgodilo še nekaj dogodkov, za katere bi človek potreboval posebno poglavje v knjigi, da bi vse zajel. Skratka, če skrajšam zgodbo: pobral sem sodelavko, skočil kolegu oddat sosedovo buteljko chardoneja, se oglasil pri sestrični na malčki in se znašel na opoldanski kavici v enem od Krkinih hotelov v Strunjanu. Strela, kako se čas hitro vrti! Brez slabe vesti sva s kolegico pripujsala na kraj zločina – portoroško marino – ravno pravi trenutek za popoldanski šiht! Naš razstavni protor je imel lep pogled na zahajajoče sonce, ki se je utapljalo v morju nekje za Bernardinom. Soseda, Polymobil in REM, sta bila rahlo zakrita, kar se mi ni zdelo nič narobe. A preden sem začel z delom na sejmu, sem si kot zaprisežen šlosar ogledal nekaj znamenitosti, ki so posredno sodili na sejem, so pa imeli malo skupnega z navtiko, karavaningom in zeleno energijo. V enem od razstavnih boxov se je diskretno šopiril Akrapovičev Morsus v vsej svoji prototipni custom made skromnosti. Mercedezi clase »B« so pričali o prisotnosti ACH ja in ko sem si napasel oči, ko sem se nagoltal sline in ko sem se do konca zavedel majhnosti svoje denarnice, sem se lotil dela.
V prodajno – tehnoloških vodah sem bil zadnjikrat, ko sva z Novakom v Šibeniku navezovala stike s konkurenco in od takrat so minila leta. V našem podjetju pa modeli rastejo in se spreminjajo kot otroci v vrtcu. Prva stranka je bila začudena, saj sem jo rahlo razočaral s svojim znanjem nazivov hiške, ceno in podobnimi malenkostmi. A samo pol urice sem rabil, pomoč našega Leota in ostale ekipe, pa sem bil že v igri. Petek je počasi ugašal, ljudje so odhajali, prvi dan sem nekako preživel. Sledila je večerja v hotelu in spanje, saj so sobote na sejmih kar utrujajoče. Ker sem jutranji tip, sem cimra pustil spati, sam pa sem nase navlekel staro trenerko, adidaske in skočil raziskovat jutranji Portorož… Lepo, vam povem! Najlepša so mesta zjutraj, ko se prebujajo. Raznašalci časopisov, branjevke, ribiški čolni…morje mirno kot kristal, ljudje zaspano dobre volje, vonj po svežem kruhu in zapeljivi kavici. A že po tušu in zajtrku – delo. Priprava razstavnega prostora, peglanje hiš in zalivanje rož. Nasmešek na obraz in strankam, včasih prijaznim, drugič naduto tečnim, prijazno razlagati kvalitete naše hiške. Ja pa kaj, če so sosedje točili vino, pa kaj, če je njihov strop višji – naše hiše so top, naboljše, najače, vrhunske! Jasno!? In tako do večera. Vmes kratek skok na teraso hotela na kosilo in naprej, v boj. Z ramo ob rami so se borili tudi kolegi iz Adrije plus. Spoprijateljili smo se in postali zmagovalni tim. Na koncu sejma smo se komaj poslovili. Seveda zahvala, ko smo se vrnili domov, ob uspešno opravljenem poslu ni smela manjkati:
»Upam, da ste se danes zjutraj uspešno sestavili in padli v rutino vsakdanjega delovnika. Vsakemu se je nabral poln mailbox, neodgovorjeni telefonski klici, nujna dela in naloge…in spomini na sejem. Delo na sejmu ni samo visenje na štantu, zehanje in gledanje na uro, kot si zunanji opazovalci včasih narobe predstavljajo. Je predstavljanje svojega podjetja, razlaganje prednosti tvojega produkta, je poklanjanje nasmehov in širjenje dobre volje. Delo z ljudmi je naporna zadeva in če ti na sejmu uspe preživeti cel teden, si zmagovalec.
Delo je naporno, pomaga pa, če se ujameš s timom. Zato se vam bi vsem skupaj zahvalil za tri nepozabne dneve (in noči) druženja in dela z vami. Vsak od vas me je naučil nekaj novega in ko so me noge najbolj bolele, ko sem bil lačen in potreben intravenozne doze kofeina, ko sem bil čisto povožen, ste me s svojim humorjem, zabavnostjo, pozitivizmom dvignili, da sem dočakal večer. Naše večerje so bile nepozabne, polne humorja in smeha, naši natakarji pa zmedeni od naših naročil in presenečenj. Dnevi so minili kot blisk in v nedeljo mi je bilo kar hudo, ker je bilo konec nečesa lepega, prijetnega in zabavnega, čeprav napornega.
Hvala, ker ste mi dovolili biti del vašega tima, ker ste me sprejeli v skupino in mi podarili tri dni nepozabnih spominov.
Čeprav se vračamo v rutino vsakdanjega življenja, nam še vedno ostanejo spomini na sejem v Bonaci, na nepozabne dni, ki so nas povezali in na….krokodilčke v očeh!«
Sejem se je zaključil, doma sem padel v rutino vsakdana. Vodim službo priprave proizvodnje in se trudim pluti med čermi. A s kolegi iz prodaje nas veže nit. Nevidna, drobna a močnejša kot veriga. Sezona je na vrhuncu, leto se obrača. Poželi smo sadove sejmov, tudi Bonace.
In kaj ima SSKJ z našim sejmom? Vanj vpišite geslo bonaca in dobili boste rezultat:
bonáca -e ž (ȃ) popolnoma mirno morje ob brezvetrju.
Se vam je zdelo dogajanje na našem sejmu mirno? No ja, tudi slovarji se motijo, mar ne?

  • Share/Bookmark

Dejanja

Informacije o objavi



Komentiraj

Uporabite lahko naslednje tage : <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !