Skok na Kolpo

30 08 2017

V ponedeljek po pouku (ja, učiteljica sem in v šolo hodim že vso življenje) sem sedla v razgret avto. Komaj sem pritovorila torbo, pa še eno, v kateri je bil prenosnik. V glavi sem (verjetno mi bo sedaj prikimala vsaka ženska) hitro sestavila listek opravil, ki me čakajo za popoldne. Majica se mi je lepila na sedež avtomobila, komaj sem dihala – v glavi pa – operi, ker med vikendom nisem utegnila (več o vikendu v naslednji objavi), zlikaj, kar je ostalo še od prejšnjega tedna, posadi kumare, skuhaj kosilo. To je bil plan. Na poti do doma sem pobrala prvega – saj ne vem, kako mu naj rečem – nadobudneža, ki slučajno živi na istem naslovu kot jaz. Usedel se je v avtu, podobno sopihal kot jaz. Komaj sva vso prtljago znosila v hiško, ki je bila sicer malo hladnejša od avta. Nekaj časa sva se pogledovala, potem pa oba sklenila, da očita nahecava, da greva midva na Kolpo. Prsti hitrejši od misli, sms poslan, nama pa se je ideja, ko sva jo še zapisala, zdela vse boljša. Hitro sva spakirala najnujnejše (beri: on ničesar, jaz pa sončno kremo, brisačo, kopalke, armafleks), malo se je že mudilo, ker je bilo potrebno uloviti mlajšega nadobudneža na šolskem postajališču, da nama ne uide na avtobus. Uspelo nama je, videla sva ga, mali priteče v avto in ko zagleda prtljago, komentira: »Za koliko dni pa gremo na morje?« Car! Sva ga potolažila, da gremo samo do Kolpe, hitro se je preobul v japonke in smo že drveli. Seveda smo bili na kopališču sami, kuharja v gostilni še ni bilo, dela samo med vikendom, sladoled so pa imeli. Nič hudega, bomo pa sladico najprej, pa potem kosilo. Oba otroka sta imela naslednji dan ocenjevanje v šoli, a občutek, da diši po poletju in svobodi, jima je pomenil več. Počakali smo še očija, ki je pospešeno pridrvel iz službe, se v sosednjo gostilno odpeljali na kosilo in nazaj na Kolpo. Fanta sta se vse bolj spogledovala z idejo, da bi skočila v reko. In sta – v gatkah, vsak s svojim belim teleščkom. Pogumna! Voda je imela le kakšnih 19 stopinj. A splačalo se je – za ponos, za osvežitev, za to, da lahko rečeta, da sta se kopala 6. junija. Ustrezno sva poskrbela za njiju, da ne bo kdo rekel, kako neodgovorna sva – brzinsko brisanje, preoblačenje in že sta se martinčkala na soncu. Pozno popoldne smo odpeketali domov. In si morete misliti – uspelo mi je še oprati 2 stroja, zlikati ohohoh majic (ostalo mi je samo 6 kavbojk – ampak – kdo pa poleti sploh nosi kavbojke?), pripravila sem večerjo. Seznam opravil, ki sem ga sestavila v glavi, mi je uspelo obkljukati, dan pa je bil popoln – zame in za fante. No, pustimo to, da bi bilo potrebno pokositi še okoli hiše …

  • Share/Bookmark

Dejanja

Informacije o objavi



3 odzivov v “Skok na Kolpo”

15 09 2017
Tomaž Gorec (17:01) :

Kolpa je zakon. Jaz sem se enkrat kopal v njej, ko je imela 14 sopinj.

24 11 2017
dusko dusko (12:41) :

Kolpa je za kopat v vseh letnih časih – pomembno je samo, da si ti v pravem agregatnem stanju :) :) :)
Pozdravljam tvoj pogum!

28 06 2018
Tadej (13:47) :

Kolpa je res za kopat v vseh letnih časih zelo lepo napisano in lepe fotografije.

http://www.fotografski-studio.kost.si

Komentiraj

Uporabite lahko naslednje tage : <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>

Komentiranje iz tujine je omogočeno zgolj prijavljenim uporabnikom !